Aličin vratolomni padec v zajčjo luknjo in neskončno padanje nizdol, po katerem se znajde v čudežni deželi, se zgodi zaradi njenega občutenja resničnega, zunanjega sveta, ki je poln reda, pravil, pritiskov, principov in samoumevnosti, utesnjenosti. Čudežna dežela, v kateri se znajde, ji odpre novo perspektivo; njen skok v zajčjo luknjo je pravzaprav beg pred okostenelostjo družbe, beg pred dolgočasjem in statičnostjo v domišljijo, avanturo in razburljivost. Potovanje po zajčji luknji ni več nekaj preprostega in lahkotnega, ampak je lahko nevarno, srhljivo, obvezujoče in zahteva pogum. A v svetu radikalne izgubljenosti in vsakodnevnega izgubljanja, je morda skok na glavo - k sebi - pravi korak, da si spet z druge strani ogledamo svet in se odločimo, kam, če sploh, naj gremo. Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa raziskuje čudežno deželo kot prehod v smrt, a ne na mističen način, temveč s konkretnim nizom občutkov, ki so ustvarjalcem uprizoritve poznani in jih je vsak od njih že doživel.

Za zadnje informacije o dogodku vam svetujemo, da jih preverite pri organizatorju.