Ob preizpraševanju legitimnosti oblasti in politične teologije uprizoritev temelji na oktalogiji kraljevskih kronik Williama Shakespeara, ki pokriva brutalno obdobje angleške zgodovine - veliko srednjeveško krizo, stoletno vojno s Francijo, njeno kulminacijo v državljanski vojni, t. i. vojni rož, s porazom Riharda III. in z vzpostavitvijo dinastije Tudorjev, posledično pa tudi elizabetinske dobe. Srednjeveška materialna in duhovna kriza se zrcali v psihopatologiji petih kraljev: Riharda II. (blodnje o veličini), Henrika IV. (paranoja), Henrika V. (nacionalizem), Henrika VI. (katatonija) in Riharda III. (genocid), ki kot absolutni oblastniki neizbežno trpijo za izgubo človečnosti. Ta psihološki lok teče po dveh oseh: tisti, ki izgubljajo oblast, se vse bolj zavedajo svoje človečnosti, tisti, ki oblast pridobivajo, se spreminjajo v njeno brezčutno funkcijo in v razbitem ogledalu zaman iščejo lastni obraz. Shakespearove kronike stojijo kot serija prenosa oblasti in "veliki fevdalni mehanizem zgodovine" (J. Kott) preverja, kako Shakespearovi psihološki modeli oblastnikov delujejo danes in koliko se sodobne politične prakse zrcalijo že v zatohlih dvorih krvolitja Henrikov in Rihardov.