O predstavi:
Pojem pesmi tistih, ki jih več ni. In jih pojem in pojem, in ne vem več, kdaj neham, ker zdaj pojejo v meni. Pesmi cvetja. Pesmi dobrote. Pesmi miline. In sem polna. Polna sem teh pesmi. Pesmi, ki jih več ni, a še vedno pojejo v meni.
Tudi žejna sem. Vode bi. Rabim vodo. Tako zelo sem žejna in polna, da bi vode. Več vode. Še bi vode. Polijte me ali pa kar vrzite v reko, da me očisti teh pesmi in misli in mene.
Umijte me. Umijte me in uredite. In spremenite. In naredite.
Rada bi bila čista. Čista kot kaplja, ki se lesketa v objemu sonca. Jaz imam rada sonce. Tudi sonca bi. Več sonca.
Včasih so si ženske kot simbol prehoda iz devištva v zakonsko življenje odrezale pramen las. Nedolžen pramen las je predstavljal predajo ženske zakonu. Predajo svoje prostosti, svojega telesa in življenja.
Mi ne bomo strigli las. Mi vam bomo postregli kruha in vina in kanček našega pogleda na čarovnice. Ne, čakaj. Ženske. Ja, na ženske. To ne bo seksistična predstava. Mi ne obsojamo moških. Mi obsojamo moške in ženske.