Lutkovna predstava z delovnim naslovom Kamen modrosti v prvi vrsti odpira vprašanje, kako lahko sodobna človeška družba tako pogosto oblikuje posameznika, ki sovraži samega sebe, da je sam svoj največji tekmec, sebi najbolj osovraženi drugi. Kamni, ki v predstavi nastopajo v funkciji lutk in tudi scenografije, simbolizirajo radikalno drugo, tisto, kar se zdi neobvladljivo ali nesprejemljivo - v nas samih in tudi v družbi. Predstava nagovarja osnovnošolce tretje triade.

Na eni strani so kamni prispodoba družbenih pritiskov in pričakovanj, z druge strani pa predstava prepleta fizično težo kamnov z duševno težo notranjih stisk otrok in mladostnikov. Nastopajo kot pregrada, pot in povezava. Namesto da bi kamen, kot že tisočletja, obravnavala kot objekt, ki ga je treba "odlomiti iz narave", ga razbiti in iz njega graditi funkcionalno arhitekturo in infrastrukturo, se predstava osredotoča na to, kako lahko razvijemo drugačen odnos do njega.