V prizadevanju za gospodarsko rast in širitev bivanjskega prostora smo rekam v preteklosti odvzemali naravni prostor, jih utesnjevali v ozke struge, prepričani, da jih lahko nadzorujemo. A stisnjena reka pridobi moč in hitrost. Ob vse pogostejših ekstremnih padavinah, ki jih prinašajo podnebne spremembe, reka neizprosno zahteva svoj prostor nazaj - in nas opominja, da narava sledi svojim zakonitostim.

Odhod skozi intimno zgodbo problematizira prekomerno izkoriščanje naravnih virov, kar vodi v porušenje ravnovesja ekosistemov. To neravnovesje se vse bolj izraža z naraščajočimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so poplave, suše, vročinski valovi in gozdni požari, ki prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu. Poleg ekoloških vprašanj obravnava tudi pomanjkljivo politiko prostorskega načrtovanja, ki z nepremišljenim širjenjem infrastrukture in interesi urbanističnih investitorjev še povečuje ranljivost okolja.

Odhod ni zgolj estetski razmislek, temveč je tudi metafora za nujnost spremembe. Predstava izpostavlja idejo odhoda od trenutnih uničujočih praks in sistemov ter usmerjanje k trajnostnim alternativam. Še posebej je aktualna v luči lanskih poplav v Sloveniji in nedavnih v Španiji, ki terjajo od nas razmislek o človekovih posegih v okolje. Občinstvo vabi k razmisleku o lastnem prispevku k trenutnemu stanju in o tem, kako lahko vsak posameznik pomaga soustvarjati bolj trajnostno prihodnost.

Predstava je primerna za starejše od 15 let.