Volčje solze močijo mi volčje lice, na tem svetu za volka res ni pravice ...

Vsi poznamo legendarno zgodbo o deklici z ljubko rdečo kapico. Zgodbo o deklici, ki na poti k bolni babici sreča zlobnega volka. Pa jo res poznamo tako dobro? Je volk zares tako hudoben? In ali je bolna babica res najboljše kosilo za lačnega volka?S pomočjo otrok, lutk in glasbe bomo zato vsem znano zgodbo sestavili na novo, morda poiskali še kakšen drugačen konec, predvsem pa se bomo ob tem imenitno zabavali. Naša Rdeča kapica se začenja namreč na koncu. Ko sta Rdeča kapica in babica rešeni, volkov trebuh zašit nazaj, Rdeča kapica pa se ponovno poda na pot skozi gozd do babice. A zdaj je strah pred volkom še večji, v gozd si ne upa nihče - razen naše Rdeče kapice.Je volk res tako strašen? Zakaj je volk pravzaprav vedno zloben lik, ki se ga vsi bojijo? Zakaj poje tako babico kot Rdečo kapico, zakaj mu v neki drugi pravljici dišijo trije prašički in zakaj se mu v spet drugi pravljici cedijo sline po kozličkih? Tega ... ja, tega pa ne ve niti sam volk. Misli, da volk tak pač mora biti ...

Besedilo in igra: Tadej Pišek

Avtorska glasba: Marjan Peternel