Med največjimi vrhunci klasičnega baletnega repertoarja posebno mesto zavzema Bajadera (La Bayadère), razkošni balet Ludwiga Minkusa na libreto Sergeja Hudekova in v izvirni koreografiji Mariusa Petipaja, ki že od praizvedbe leta 1877 velja za enega temeljnih simbolov ruske baletne tradicije. Zgodba, postavljena v eksotično Indijo, pripoveduje o ljubezni med hindujsko plesalko (bajadero) Nikijo in bojevnikom Solorjem, ki jo usodno zaznamujejo verska in kulturna tradicija, rivalstvo, spletke in zakon prisege. Po Nikijini smrti se v znamenitem prizoru Kraljestvo senc Solor znajde v viziji nadzemskega sveta, kjer se v eteričnem plesu ponovno sreča s svojo ljubljeno. Prav v Kraljestvu senc se Petipajeva razkošna baletna arhitektura, estetika klasične simetrije, čistosti linij in natančno oblikovanega ansambelskega gibanja zlijejo z Minkusovo melodično jasnostjo v skoraj hipnotično zvočno-gibalno celoto. Bajadera tako ni le balet o ljubezni, ljubosumju in smrti, temveč tudi odrska stvaritev, v kateri glasba, gib in vizualna kompozicija dosežejo izjemno stopnjo enotnosti. V novi in tokrat samostojni mariborski postavitvi jo bo oblikoval koreograf Rafael Avnikjan, izvrsten poznavalec klasičnega baletnega sloga, ki z veliko mero senzibilnosti žlahtni tradicijo akademskega baleta in jo v svojih odrsko prepričljivih in ekspresivnih interpretacijah z velikim uspehom približuje sodobnemu občinstvu.