Ali obstaja vprašanje, iz katerega vzklijejo vsa druga vprašanja našega življenja? Kakšen smisel sploh ima življenje, če na njegovem cilju vsakega od nas čaka smrt? In ali obstaja odgovor na to vprašanje? Ali pa je odgovor na to filozofsko in občečloveško vprašanje – skrivnost?

Niklas Rådström se tega vprašanja v svoji igri loteva z veliko mero poetičnosti in humorja, predvsem pa čudenja. Čudenja, kje vse se skriva skrivnost življenja in njegovega konca. Dandanes smo se čudenja kar nekako odvadili. Kot kupci, dobavitelji in izdelovalci vsega, kar v naši potrošniški družbi potrebujemo, smo postali mojstri želja, zahtev, trgovanja. Za čudenje pa je potreben drugačen pogled, drugačna občutljivost. In Niklas Rådström nas v 35 slikah popelje v svet čudežev spočetja, rojevanja, odraščanja, samote in osamljenosti, srečevanja z velikanskimi kiti, očesom nevidnimi spermiji, vsakodnevnimi opravili in presenetljivimi sanjami ter z našo vseprisotno končnostjo.

Niklas Rådström je eden najpomembnejših živečih švedskih pesnikov. Obenem je dramatik in scenarist, piše pa tudi romane. Njegova dela so prevedena v številne jezike, zanja pa je prejel tudi številne nagrade.

Boris Ostan je prvak Mestnega gledališča ljubljanskega in predavatelj, večkrat se je preizkusil tudi v režiji: v MGL je režiral igre Mobilec Sergija Belbela, Harper Regan Simona Stephensa in Taka sem kot vi, rada imam jabolka Theresie Walser. S tokratnim monoprojektom pa se loteva skrivnosti življenja in smrti. Kot pravi sam, mineva več kot štirideset let, odkar je prvič stal na deskah Mestnega gledališča ljubljanskega, in čuti, da je čas, da začne pripravljati obračun s skrivnostmi življenja na teh deskah, saj, kot pravi, »skrivnost smrti nas tako čaka in nanjo bomo zmeraj nepripravljeni«.