Gostuje Mestno gledališče ljubljansko

Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756-1795), sicer sin češkega priseljenca meščanskega rodu in Slovenke, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi.

Prva slovenska komedija je v režiji Novogoričana Diega de Bree doživela posebno interpretacijo. Njegovo branje dramske predloge je omogočilo, da je klasika postala "zabavna in duhovita izkušnja", ki odstira "zazrtje v sodobno družbo in njeno (neje)voljo do vsakodnevnih in revolucionarnejših trenutkov življenja: merjenja postelje, varanja, obeta zlorabe iz hipnega poželenja, grožnje s tožbo, ločitve od oboževane osebe ali pa celo snidenja z do zdaj neznanimi starši" (Kaja Novosel).