Projekt Brezmejno telo, ki je v štirih letih pod umetniškim vodstvom Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia s stalnim mednarodnim plesnim ansamblom udejanjil več celovečernih uprizoritev, krajših koreografij in plesnih filmov (Do Lune in nazaj, Distanca, Border-Line (Mejna črta), F-Lights, Prometej, A-Line, Drop), smo ob kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture zasnovali kot enega od programskih vrhuncev, s katerim naj bi se spraševali o človekovi prihodnosti v svetu podnebnih sprememb in predvsem o njegovih odzivih na izzive, ki jih prinaša prihodnost. Projekt naj bi odkrival omejitve telesa ter ples povezal z umetno inteligenco in robotiko ter se spraševal o prihodnjem razmerju med biološkim in tehnološkim. Kaj se zgodi, ko je človeško telo mogoče s tehnologijo "optimizirati"? Kaj v prihodnosti sploh bo "telo" in ali bo um nujno potreboval biološko telo za svoje delovanje? Ali lahko telo z algoritmi premika umetna inteligenca?