Plesni esej id:ENTITETA skozi osebno perspektivo branja esejev iz zbirke O ženskah Susan Sontag raziskuje, kako vsakdanja izkušnja nenehno oblikuje in disciplinira naše telo in identiteto. Telo flamenka deluje kot medij in ojačevalec, skozi katerega se pretakata glas in zvok, kar plesnemu telesu podeljuje status slišnega - telesa z lastnim glasom, ki se upira zamolku, ta pa je tu zato, da je slišan. S prepletom osebne izkušnje in vključitvijo pričanja (ženskih) glasov brez teles, ki s svojo zvočno prisotnostjo dodatno razpirajo prostor za razmislek o iskanju avtonomije znotraj sodobnih družbenih okvirov, esej išče stičišča med vertikalnim plastenjem družbenih vlog in horizontalnim procesom minevanja časa ter ju tako spaja v križ, ki ga vsak:a nosi sam:a.