Ko je Matej Kejžar prvič slišal album Floating Pointsa Promises, je bil presunjen. Postal je njegov najljubši album. Prav to, navdušenost nad glasbeno ploščo, je središču predstave Movements 9. Avtor razume koncept "najljubšega albuma" kot koreografski okvir, v katerem ples resonira med protovédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slušanjem, naracijo in abstrakcijo. Toda koncept najljubšega albuma je mogoče v analognem smislu razumeti tudi kot koncept "najljubšega koreografa", saj uokvirja slog in koreografsko željo ter pokaže na razmerje med silo koreografije (kot avtoritete) in naivnostjo, ki jo Kejžar razume kot enega izmed glavnih pogojev za resnično odprtost in prepuščanje impulzom, ki nas obdajajo. Pred nami je 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi.