Uprizoritev Elvis Škorc, genialni štor skozi sodobne gledališke prakse najstnikom na duhovit način predstavlja "zamotan svet trinajstletnika, ki že od drugega razreda naprej ve, da bo izumitelj". Elvis je namreč prvih deset let mirno kraljeval v središču vesolja in dobro ohranjal svojo nebesno pozicijo kljub občasnim invazijam domačega "monstruma" v podobi desetletne sestre Ele. A nekega dne se je začelo vse spreminjati. Ko je iz glasnega družinskega zavetja Škorcev nepričakovano odletel oče Peter, se je Elvisu in Eli začel sesuvati svet.

"Če bi nas, Škorce, opisal s pomočjo kemije, bi rekel, da smo kot razpad v kemični reakciji," pravi Elvis.

Ko pa je mama nekega dne udarila z novico, da je noseča, ni bilo več poti nazaj. Treba je bilo iti naprej, ampak kako? Kot da ni dovolj kruto že dejstvo, da se mora pri svojih trinajstih ukvarjati z nenormalnimi posledicami ločitve, da se spopada s težavnim plavanjem po hormonski lavi, ki ga meče pred noge Hane, najlepšega genskega zapisa v zgodovini, da se spopada z razredni frajerji, ki so ga pretepli, ponižali, na Facebooku objavili video njegove riti ... Vse, kar ga pomirja v tem "sranju", v katerem se je znašel, je misel na Hano in na čokolado. Brez pomoči babice Vilme, ki poskuša sanirati čustveno in gmotno škodo, nastalo po številnih potresih sunkih, bi Škorci kratko malo "pocrkali". Svoj lonček komične grenkobe pa k vsakodnevnemu dogajanju pristavlja še tečni sosed, ki s komentarji in z vmešavanji pripomore k še malce bolj razgibanem dogajanju pri Škorcih.

Elvis na ruševinah znanega življenja najde novo mesto zase tako v družini kot v razredu, šoli in družbi. Kako je že rekel oče Peter, pravi roker: "Rokerji in Škorci smo neuničljivi! Postavi se zase, odloči se in stoj za svojo odločitvijo."

Režiserka: Mateja Kokol.