Dino Pešut v svojem romanu Tatin sinko zapiše: "Domov se vračajo tisti, ki so poskušali in jim ni uspelo. Meni ni uspelo." Uprizoritev Pasijon po Petru ali Dolga pot domov se ukvarja s položajem mladega človeka v medprostoru med domačim okoljem, ki ga zapušča, ter mestom oziroma kulturno sfero, v katero vstopa. Preko tega raziskuje vzroke in posledice te odločitve.

Zanima nas, kaj je dom - je to fizični ali mentalni prostor? Kako se spopasti s krivdo ob zapustitvi primarne celice, pa čeprav je to edini smiselni način nadaljevanja obstoja? Kaj je kulturni kapital brez materialnega in obratno? Kdo ima pravico govoriti o neprivilegiranosti in spregledanosti? Koga zatira zatirani? Kdo ima pravico prestopiti družbeni razred? Je lažje premostiti materialni prostor med razredoma ali si pridobiti kulturni kapital? Se lahko človek sploh še kdaj vrne domov?

Uprizoritev nastaja po načelih snovalnega gledališča, material pa ekipa kombinirano črpa iz lastnih izkušenj, ki jih dopolnjuje z avtofikcijo, in iz knjig Édouarda Louisa, Dijane Matković, Annie Ernaux in Didiera Eribona. Ta princip omogoča zaostritev zgodbe in materiala, hkrati pa ustvarjalcem nudi razdaljo v odnosu do materiala in preko avtofikcijske anonimnosti imuniteto, da na oder prinese zgodbe, ki jih morda drugače ne bi.

Koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in UL AGRFT