Država je avtorska predstava na meji dokumentarnega, ritualnega in spekulativne fikcije. Prepleta arhivske zapise, filozofska besedila, zvočne kompozicije in performativne geste v nepredvidljivo strukturo, v kateri občinstvo prehaja med vlogami prič, državljank_ov in udeleženk_cev. Država gledališče spremeni v razstreljen arhiv zgodovine, protesta in imaginacije. Je zgodba o uničenju prostorov, namenjenih reprezentaciji, in o moči spomina na upor. Iz nje se usujejo fragmenti spomina: Joseph Beuys, Rosa Luxemburg, Sophie Scholl, anonimna postava pred tanki na Trgu nebeškega miru, goreče telo Jana Palacha, mirno telo Antonina Artauda, Aaron Swartz v sobi, polni strežnikov. Vsaka zgodba je vozlišče, v katerem se človeško telo upira stroju države; strelovod, v katerem se imaginacija zaleti v nasilje.

Opozorilo: V predstavi so uporabljeni umetna megla ter lučni učinki utripajoče svetlobe in občasnih močnih bliskov.