Labodje jezero je brez dvoma tista baletna mojstrovina, ki je še danes sinonim za klasični "beli" balet in pravi magnet za občinstvo, kar se vedno znova potrjuje v izredno velikem zanimanju javnosti.

Labodje jezero je brez dvoma tista baletna mojstrovina, ki je še danes sinonim za klasični "beli" balet in pravi magnet za občinstvo, kar se vedno znova potrjuje v izredno velikem zanimanju javnosti. Glasbo na pravljično pripoved o princesi Odette, ki se zaradi uroka ljubosumnega čarovnika Rothbarta spremeni v prelepega laboda, je za moskovsko gledališče Bolšoj ustvaril eden najvidnejših skladateljev ruske romantike, Peter Iljič Čajkovski. Snov za baletni libreto, v katerem lahko začarano princeso odreši le zvesta ljubezen mladega princa Siegfrieda, je Čajkovski povzel po več pravljičnih motivih, denimo iz nemške pravljice Ukradena tančica Johanna Musäusa ali iz ruske ljudske pravljice Bela račka. Največji navdih za to nesmrtno baletno upodobitev romantičnega hrepenenja in ljubezni pa naj bi bila tragična usoda bavarskega kralja Ludwiga II., katerega zaščitni znak je bil labod in katerega sanjaška narava in senzibilnost sta zajeti v liku princa Siegfrieda