Drama Marija Stuart je napeta politična in eksistencialna drama igre prestolov: katoliške škotske kraljice Marije in protestantske angleške vladarice Elizabete I. Ta nemška klasika iz leta 1800 v ospredje sicer postavlja boj za krono, a v njej Friedrich Schiller predvsem subtilno slika dvoboj dveh svetovnih nazorov, dveh predstav o oblasti in dveh notranjih svetov, razpetih med odgovornost, strah, zaveznike, izdaje in človeško krhkost.

Marija je zapornica, obsojena na smrt, a ostaja trdna, dostojanstvena in neuklonljiva. Elizabeta, navzven vsemogočna vladarica z močjo odločanja, pa je notranje razklana in prestrašena. Marija Stuart je drama ugašanja, kot pravi režiser Diego de Brea, in obenem drama upora - elegija o brezizhodnosti, a tudi himna neuklonljivosti. Marija je potisnjena v nemoč, a skozi stisko, samoto in pogubo ustvarja prostor za tiho in vztrajno iskanje smisla, v katerem vztraja do samega konca. V tej drami ni zmagovalcev - ostanejo le posledice odločitev, ki so prevelike za posameznika in preveč človeške za zgodovino. Marija Stuart razpre gledališki prostor, kjer oblast dobi obraz in zgodovina srčni utrip.