Ingmar Bergman velja za enega najbolj prepoznavnih svetovnih filmskih scenaristov in režiserjev 20. stoletja pa tudi za enega najbolj uglednih gledaliških režiserjev. Njegov opus (več kot 50 filmov in več kot 100 gledaliških uprizoritev) je skoraj neločljivo povezan z njegovim življenjem, spomini na otroštvo in mladost, s travmami, intimnimi frustracijami, trpljenjem, slabo vestjo ter ostrim kritiziranjem sebe in drugih.

Prav tako avtobiografska je drama Prizori iz zakonskega življenja, katere predhodnika sta film in televizijska serija z enakim naslovom. Pri pisanju scenarija zanjo je izhajal iz lastnih izkušenj iz zakona z igralko Liv Ulman, s katero sta bila v zvezi med letoma 1965 in 1970, in kot je sam zapisal, "absolutnim dejstvom, da buržoazni ideal varnosti kvari čustvena življenja ljudi, jih spodkopava in straši". Kljub avtobiografskim motivom pa je Bergman v dramo spretno vnesel univerzalni boj med spoloma oziroma zakonskima partnerjema in družino.